petek, 14. december 2012

Družabna omrežja

Vsi uporabljate družabna omrežja (Facebook, Twitter, Google+,...) ali pa ste vsaj slišali za njih.


facebook


Napišite, kaj je smiselno objaviti na družabnem omrežju in kaj ne.









Na družabnih omrežjih je po mojem smiselno objaviti predvsem naslednje:

  • obvestila o raznih zanimivih dogodkih (predvsem izobraževalnih)
  • različne povezave do spletnih virov
  • gradiva
  • povezave do uporabnih člankov
Nesmiselno pa je po mojem mnenju objavljati stvari, kot so:

  • nespodobne slike, ki nam znajo v prihodnosti škoditi
  • stvari o našem privatnem življenju
  • slike na katerih so ljudje, ki ne vejo, da bomo slike objavili
  • razne druge bedarije, ki ne nosijo neke pretirane dodane vrednosti


torek, 4. december 2012

Media sharing

Navedite nekaj primerov strani/programov, ki omogočajo souporabo medijskih datotek.

Seznam spletnih strani za souporabo slik:

imgbox



Bayimg



Bilddagboken



DeviantART



ePHOTOzine



Flickr



Fotki



Fotolog



GazoPa Bloom



ImageShack



imm.io



Imgur



Ipernity



Jalbum

Seznam spletnih strani za souporabo videa:

  56.com 

Seznam spletnih strani za predvajanje video vsebin v živo:

 

Razmislite o njihovi uporabnosti za sodelovanje in za uporabo v šoli.

Sistemi za izmenjavo medijskih vsebin omogočajo uporabo različnih novih tehnologij v šolstvu in menim, 

da je to dobro. Vsi zgoraj navedeni primeri spletnih strani nam pustijo, 

da navaden učni pristop razširimo še na sodelovanje in deljenje datotek preko spleta.

 

petek, 9. november 2012

Varnost na spletu

Kdaj je spletna vsebina škodljiva?


"Škodljivost določene spletne vsebine je pogojena s kulturo in vrednotami, ki veljajo v določeni skupnosti oz. državi."
Raznolikost v sistemu vrednot vpliva tudi na različne poglede na to, kaj je škodljivo in kaj ne.
Na splošno lahko rečemo, da so škodljive tiste spletne vsebine, ki prizadenejo čustva določenih oseb oz. družbenih skupin (npr. spletne strani o nasilju, umorih, spletna mesta za spodbujanje rasizma, anoreksije ali samomorov, ipd ).
Pogosto sploh ne gre za to, da bi otroci iskali tovrstne teme. Veliko strani, popolnoma nepovezanih z omenjenimi temami, prikazujejo pojavna okna (»pop-up windows«) z različnimi vrstami škodljivih vsebin, še posebej pornografskimi.


Trojanski konji, virusi, črvi

Trojanski konji samodejno ne »okužijo« drugih računalnikov ali programov, kar je značilno za dve drugi družini škodljivih programskih kod, črvi (»worm«) in virusi.
 Trojanski konji
Ena od osnovnih različic škodljive programske kode je tudi trojanski konj. Običajno se predstavlja kot uporaben ali zabaven programček (npr. ohranjevalnik zaslona).
Tako kot njegov legendarni soimenjak pa vsebuje tudi destruktivni del: medtem ko je program aktiviran, uničuje datoteke ali ustvari t.i. »back door-e«, ki omogoči tretjim osebam popoln nadzor nad vašim računalnikom in datotekami na njem (npr. kraja gesel).
Več informacij o Trojanskih konjih >>.
Virusi
"Računalniški virusi se širijo po enakem principu kot virusi v naravi (okužijo sistem zdrave celice, v našem primeru »zdrav« program ali datoteko). "
Z zagonom okuženega programa se aktivira tudi virus, ki v ozadju preverja okolje in sproti okuži vse »zdrave« datoteke oz. programe s katerimi pride v stik. Virus se lahko razširi zelo hitro, še posebej v primeru, ko uporabnik tako datoteko/program z uporabo Interneta, diskete, CD-ja ali drugega medija posreduje drugim uporabnikom.
Do nedavnega so bili virusi zmožni okužiti le datoteke programov (tipa .exe, .com), vendar so se s prihodom raznih skriptnih jezikov - macrojev v različnih programih (npr. Word, Excel, Outlook, ipd) virusi naselili tudi v datoteke dokumentnih tipov (.doc, .xls, .eml, .html, ipd). S tem se je dokončno zabrisala meja med datotekami, ki lahko vsebujejo virus in tistimi, ki so na to imune.
Črvi ("Worms")
"Črvi se prav tako kot virusi razširjajo samodejno, s to razliko, da ne okužijo obstoječih datotek ali programov."
Ostanejo aktivni v delovnem pomnilniku in se skušajo preko omrežja (Interneta) ter avtomatiziranih mehanizmov (npr. razpošiljanje e-pošte) operacijskega sistema razširiti na čim več računalniških sistemov. Večina tega početja je za uporabnika sprva neopazna, kasneje pa se lahko kaže v večji obremenjenosti - počasnosti sistema (zaradi nekontroliranega razpošiljanja črva na veliko število naslovov).
Poleg tega večina črvov vsebuje tudi različne prijeme, ki izkoriščajo varnostne luknje v sistemu in s tem odpirajo t.i. »backdoor-e« (dostop in nadzor nad vašim računalnikom s strani tretjih oseb) in drugo (brisanje datotek, spreminjanje nastavitev, ipd).

vir: http://www.safe.si